djangoO - European Festival of Gypsy Music
djangoo, django, Django Reinhardt, gypsy music, gipsy music, gypsy, manouche, world music, music festival
1737
home,page-template,page-template-full_width,page-template-full_width-php,page,page-id-1737,bridge-core-2.2.1,ajax_fade,page_not_loaded,,qode-title-hidden,qode_grid_1300,footer_responsive_adv,qode-theme-ver-20.8,qode-theme-bridge,disabled_footer_top,disabled_footer_bottom,wpb-js-composer js-comp-ver-6.1,vc_responsive

djangoO

Maladimata maśkar o Flamenko, Gypsy Jazz, manouche, klasikani, lumijaki muzika thaj Jazz pe koncerturi, seminarja, konferencie thaj simpoziumuri. An-e 5 berśa djangoO prezentovipe pe 5 festivalujra ande jekh kurko dive ande Germanija, Śpanija, Serbija, Rumunija thaj Francija.

Ideja

E „Romani muzika“, sar kaj si pindźarrdi buhle Themeske, trajol katar e metafora gilavimaski thaj khelimaski e manuśengi pe barvale, godetine baśalipa virtuozne muzikako pe laute thaj gitare. Akava śaj avral te dikhlol sar kliśe, ba akava mothavel e karakteristika akale barikane muzikane kulturako e Sintengo thaj Rromengo, savja si zor te parudol bute manuśenge save aśunen thaj save pheren pesko manglipe pala e muzika. Učo virtuozipe po buhlo spektro instrumentengo thaj barvalo repertoari e gilengo butvarnes sas jekto kapitalo sintone thaj romane baśalnenge pe soste śaj astarenas pala po trajipe perdal po phiripe. Ko 20to śelbrśipe butvarne evropake muzikake stiluri thavdije ko „Jazz manouche“ vaj „Gypsy Jazz“. Lesko majpindźardo anglośorutno sas e francijako Sinto o “Django” Reinhardt.

 

O Klod Debisi, franciako kompozitori pindźarrdas e ungrikane rromane muzičares Bela Radiśićes and-e Budimpeśta ko 1910. berś thaj andar lesko baśalipe ande kafana ramosardas: „Putrel kodi guravdi tuga e odjenge savi ni haćaras sakodives, thaj andar e odja ikalel sa e guravipa – vi o sefo naśti avelas lestar zuralo phanglo“. O zuralo emocionalno buhlipe e Sintenge thaj Romenge muzikako butvar droma kerdas impresija thaj buhljarrdas haćaripe pe laki publika. Lako barvalipe si ko fundavno mujalnipe ke empatikani thaj učo virtualni prezentacija. Akija tradicija si jekhutni bukadare stilorenge: and-e śpanijako flamenko, bugarijaki griva, francikano-germanikano manouche Jazz, turkijako ciftetelli vaj ungrikano čardas – savore si tanges phangle familijasa. But averutnes katar e akademikani didaktika e klasikane muzikaki, Jazz thaj Pop, e muzikako adeti butvarnes nakhel katar o dad po čhavo, katar o kak pe phralenge ćhave tga., a kova naj istarrdo and-e ramomaski forma. Ande familije, e brenduri egzistirinen sar familijake organizacije, an-e save e čhave thaj čheja dźan pe turneje e dadesa thaj averenca andar e familija thaj majlačharen po stilo baśalimasko sebet e bari baśalimaski praksa.

E festivalesko menedžmento

Walter Abt

Artistikano direktori

O raj Valter Abt, bijando si an-o Memmingenu, na sakodivesutno, pindźarrdo kompozitori thaj baśalno śunde odjesa paruvimaske, a sikilas vi katar peske amala muzičarja Sintura. Sar deśuefta berśengo baśalelas bukadar instrumente ande bukadar ansambluri: Jazz thaj akustikani gitara, klaviri, truba, śing-flauta, kontrabas thaj harmonika. Leski solistikani prezentacija thaj tehnikako sikavipe phangle si pe leske studie ande muzikaki śkola an-o Grac, po statesko konzervatorijumo and-e Verona, vi ke majstoreski klasa ko salcburkano Mocarteumo. Sar śorutno ko „Munich Guitars Orchestra“, istardas pursak ko 1992. berś sar angluno pursavno po rivalizape e orkestrengo and-o Bajern thaj e Germanikane muzikane amalimasko. Lijas ekstra pursak pala e interpretacija aśunde muzikako ko 1998. E kučimata kotar o raj Valter Aba sar aranźeri thaj vi o solista Giore Feidman si po CD „Schubert und Jidische Lieder“ e Feidmanesa thaj an-e Feidmaneske baśalimata an-e Francija. Vi o khetanipe e kompozitorenca sar kaj si o Leo Brouver, Paulo Bellinati, Gianfranco Grisi, Ennio Morricone e orkestrenca „Virtuosi di Praga“, „Georgian Chamber Philharmonic Ingolstadt“ thaj e venecijanikane „Orchestra de la Feniceng“ CD thaj video (Spaces, Concierto) de Aranjuez, Concerto del Benaco). Sakonak si putardo e themutneske e manuśenge e muzikasa sar kaj si Klasika, Jazz thaj lumijaki muzika – lindos vie e istorikane instrumente sar kaj si e Lauta vaj Vihuela – but pindžardo misafiri si pe butvarne maśkarthemutne festivaluri.

Alexander Diepold

Organizacijako śerutno

O raj Alexander Diepold si germanikano Sinto, diplomirisardas o socijalno sikipe thaj si direktori pe na-profitno organizacija MADHOUSE GmbH kotar o 1987 berś. O raj Diepold si bućarno pala o selikano intereso e Sintorengo thaj Romengo. E timosa kotar e 22 džanutne bućarne eksperturi, lel sama pe socijalni thaj kulturake phučhipa e minoritengo ando foro München thaj deśutne berśa kerel buti po paćivalo džape and-o sikljope. E buti po dindogodipe, zuraripe e čhavrrengo thaj e terrnengo, nacionalutno thaj maśkarthemutno kethanipe thaj phravdi buti mamuj o rasizmo thaj e diskriminacija kerel jekh vasno fokus ande leski buti.

Idejako drom

O beśipe, sićaripe thaj bući si màjbut diskriminime riga ke Sintura thaj Rroma buhles ki sasti Evropa. Goleske si sa e Evropake thema akharde te mothaven nesave strategijake planura sar śaj akale minoritake putrelpe o lačhimasko drom and-e sa akala phučhimata. O phučipe vaś o Antiziganizmo/Rasizmo si baro spidipe pe sa akala problemja. Pala e manuśa save si spidine pe rig, e inkluzija si vasno śajipe te śaj delpe denge than ko themutnipe, te lelpe sama pe lende, sar vi pe aver manuśa thaj te na kerdolpe diskriminacija sebet kova katar von aven. Te śaj te paśivas e inkluzijake resimaske, trubuj te dźalpe bukadare dromenca. O vasno kotor si o pindźaripe e kulturako thaj e zorengo save iklen andar akija kultura. E muzika si efikasno medij pala i promocija e dijalogeski maśkar o butvarno thaj minoritano themutnipe, buhljaripe vaś o dialogo, kolesa kerdolpe jekhe fundamento pala o arlipe thaj transparencija e kulturake barvalimasko. O Projekto djangoO del e Sintenge thaj Rromenge andar e majbut evropake thema śansa te keren prezentacija pala peske but lačhe muzikake molnomata lindoh e muzikake instrumente specifikane and-e peske thema. E muzikake bućavnenca thaj istorikane dikhibasa pe muzikake istorikane droma ka informirinpe e Thema andar e kulturako pero savo beśel maśkar e manuśa. Akava śaj zurarel o identiteto akale munoritako. (Alexander Diepold)

Hall of Fame

Jekh Artistengo alosaripe andar e romani kultura
Django Reinhardt
Stéphane Grappelli
Tomatito
Chonchi Heredia
Bobby thaj Lancy Falta
Biréli Lagrène
Diknu Schneeberger
Fapy Lafertin
Stochelo Rosenberg

And-e kooperacija e:

Akate śaj te arakhen amen pala sa e phućhipa andar o Festivalo
+49 89 7167 222 500

info@djangoo.eu

djangoO c/o Madhouse gemeinnützige GmbH, Landwehrstraße 43, 80366 München, Deutschland